»Mira je bila vulkan«

»Od otroških let sem bila občutljiva in – 'komplicirana'.«

»Mira je bila izjemno nežna oseba, prenežna za tisti čas, v katerem je razpadala država«

»Kaj je najhujše, kar bi se mi lahko zgodilo? Ja, lahko bi me ubili. In kaj potem? Umetnost ne bi smela imeti meja.«

»Vedno je bilo lahko napadati ženske tako, da so jih označevali kot vlačuge.«

»Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat«

»Dragi Rade, ne veš, ne moreš vedeti in nikoli ne boš vedel, koliko si me osrečil s svojim pismom, kakor pravijo: kot da bi me sonce ogrelo!«

»Zakaj sem bila tako nemirna? Zakaj sem potrebovala vse to? Zakaj nenehno potrebujem dokaze o lastni vrednosti? Zakaj ne morem biti pri miru?«

»Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti.«